Spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik namestimo piškotke in omogočimo pravilno delovanje strani?
Več informacij
   Pogosta vprašanja  |  Multipleksi  |  RSS Novice RSS  |  Najdi Zacetna stranKontaktiE-postaEN
DVB-T v Sloveniji Digitalne tehnologije
AKTUALNO OSNOVE SPREJEMNIKI POKRITOST PREHOD HDTV FORUM
Norkring
18.12.2010 08:50
[www.dnevnik.si]

Pogovor s Christianom Skottunom: Nizozemski scenarij se bo v Sloveniji težko uresničil
Pri digitalnem preklopu, do katerega je prišlo v začetku decembra, je ob Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pomembno vlogo odigralo tudi norveško podjetje Norkring, ki ga je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) na mednarodnem razpisu izbrala za operaterja komercialnega multipleksa B, na katerem se trenutno nahajata le dva televizijskega programa.

Scenarij bi se za Norkring najverjetneje drugače razvil, če bi javni servis izkoristil kapacitete na javnem multipleksu izključno za lastne vsebine in jih ne bi ponudil tudi konkurentom. O tem smo se pogovarjali z zdaj že nekdanjim generalnim direktorjem Norkringa v Sloveniji Christianom Skottunom, ki je kmalu po preklopu svoj položaj prepustil Romanu Šmidovniku. Nekdanji častnik v norveški kraljevi vojski je bil v družbi Norkring pristojen za širitev podjetja zunaj meja Norveške, na področju radiodifuzne industrije pa je aktiven že več kot desetletje.

Osebno se umikate iz slovenskega prostora. Kakšne informacije ste v tem obdobju dobili o slovenskem trgu? Med drugim ste omenili primer Ikee, ki še vedno ni vstopila na slovenski trg.
Namen mednarodnega razpisa za multipleks B je bila vzpostavitev platforme za vse komercialne programe v Sloveniji, s čimer se je odprla tudi možnost tujih investicij na tem trgu. Glede na razpisne pogoje smo predvideli, da bi lahko tudi v Sloveniji zaživelo naše podjetje. V primerjavi z ostalimi trgi Evropske unije predstavljajo tujim investitorjem naložbe v slovenski trg velik izziv predvsem zaradi transparentnosti postopkov, izrazite birokracije, močnega državnega nadzora in jezikovnih pregrad.

Kako ste sami doživeli projekt slovenskega digitalnega preklopa?
Iz političnega vidika je bil to pomemben projekt, iz tehničnega vidika pa je bilo zaznati nekaj pomanjkljivosti. Kot je znano, RTVS ni ugasnila celotne analogne oddajniške mreže do roka, ki ga je sprva določal zakon, čeprav je imela za gradnjo digitalne mreže na voljo štiri leta. Multipleks B dosega več kot 85-odstotno pokritost z le 26 oddajniki, medtem ko RTVS potrebuje veliko več oddajnikov za enak doseg, čeprav je tehnologija podobna.

Kaj so (bodo) gledalci pridobili z digitalnim preklopom?
Če bodo nove kapacitete pravilno izrabljene, lahko digitalna prizemna radiodifuzija ponudi popolnoma konkurenčno ponudbo kabelskemu in satelitskemu oddajanju. Vendar ni prav verjetno, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v Sloveniji, saj je bila sprejeta odločitev, da se bo omrežje razdelilo na dva multipleksa, s katerima bosta opravljala dva različna operaterja. Še več, en operater, in sicer RTVS, lahko samovoljno upravlja omrežje ne glede na to, kaj bi bilo najboljše za gledalce. Javna televizija ima sedaj na voljo dovolj kapacitet za razvoj novih programov in programov visoke ločljivosti (HD). Kako velik vpliv ima lahko digitalna prizemna televizija, lepo ponazarja primer Nizozemske, kjer je veliko gospodinjstev prešlo s kabelske na prizemno digitalno televizijo, saj je ta brezplačna, v primeru plačljivih programov pa veliko cenejša. Edina slabost digitalne prizemne televizije je pokritost ozemlja z njenim signalom.

Kakšno je vaše mnenje o slovenskem televizijskem trgu?
Načeloma se razvija kot ostali televizijski trgi v Evropi, ki so razdeljeni na satelitsko, kabelsko, plačljivo in digitalno prizemno televizijo. Posebnost slovenskega trga je raven političnega nadzora, ki je po nekaterih podatkih med najvišjimi v Evropi. Druga posebnost je veliko število prosto dostopnih televizijskih programov. V večini evropskih držav je namreč zelo dobro razvita platforma plačljive televizije, ki zagotavlja gledalcem zadostno število privlačnih programov. Veliko število prosto dostopnih programov namreč odmika televizijske ponudnike od ustvarjanja kakovostne vsebine za gledalce k prodajanju oglasnega prostora.

Kako gledate na to, da je multipleks v Sloveniji vzpostavil tudi javni servis? Drugod se za takšne projekte odločajo na primer telekomunikacijska podjetja.
Gre za edinstven primer v Evropi, saj se slovenski javni televiziji dovoljuje vertikalna in horizontalna integracija na trgu. Splošen evropski trend je, da države spodbujajo javni servis, da se osredotoča predvsem na produkcijo kakovostnih programov. Javni servisi zato s prodajo oddelkov (pri nas deluje še vedno znotraj RTVS, op. p.), ki skrbijo za omrežje, investirajo v studie, opremo za produkcijo in arhive. Vse to namreč zahteva več milijonov evrov vložka.

RTVS med drugim ponuja prostor na svojem multipleksu tudi največjim konkurentom na trgu...
To je tudi ena od posebnosti slovenskega trga. Menim, da to ni v skladu z osnovnimi pravili poštene konkurence, saj je RTVS pridobila licenco za multipleks brez razpisa in povsem brezplačno. Nenavadno je, da RTVS ne izkoristi celotnega multipleksa za razvoj svojih vsebin, saj bi večina evropskih javnih servisov z veseljem uporabila vse razpoložljive kapacitete. Ne nazadnje so vsi državljani plačali digitalizacijo, zato si tudi zaslužijo kakovostno in ne povprečno televizijsko vsebino. Slovenski davkoplačevalci sedaj plačujejo za celoten multipleks, RTVS pa uporablja le okoli 40 odstotkov njegovih kapacitet. Za razvoj programov visoke ločljivosti bi lahko uporabila že obstoječi multipleks, želi pa graditi novega, vendar ne za vse državljane. Kot so sporočili, bi lahko ob takšnem scenariju samo 80 odstotkov državljanov spremljalo programe v visoki ločljivosti. Tukaj se mi porajata dve vprašanji: kdo bo odločil, kateri davkoplačevalci si zaslužijo programe v HD-resoluciji, in zakaj bi morali vsi plačevati za to.

Na Norveškem deluje javni servis kot delniška družba. Vas je presenetilo, da je pri nas RTVS še vedno organizirana kot javni zavod?
Norveška javna televizija in veliko ostalih javnih servisov po Evropi so organizirani kot podjetja in ne kot javni zavodi. Ne morem reči, ali je to dobro ali slabo, saj je odvisno od okoliščin in od tega, kaj posamezna država sploh pričakuje od javnega servisa. V Evropi je večina oddelkov javne radiodifuzije, ki skrbijo za omrežje, organizirana v samostojna podjetja, saj se na ta način prepreči vertikalna integracija oziroma favoriziranje ene distribucijske platforme. Ker samo tretjina gospodinjstev v Sloveniji sprejema vsebine RTVS prek digitalne prizemne televizije, se je treba vprašati, zakaj ima slovenska javna televizija v lasti tehnološko platformo, ki je že odigrala svojo vlogo edinega distribucijskega kanala.
Re: Norkring
18.12.2010 09:49
No, še eden, ki je jasno povedal, da je sedanji zakon o RTV slab. In če ne drugo, je slab zaradi tega, ker je upravljalec MUXa (OZ) znotraj RTV. Glede Norkringa, pa mislim, da kot prvo niso dovolj preučili trg, zamudili vlak z več kot enoletno zakasnitvijo in postavili nemogoče pogoje za oddajanje v MUX B (desetletna pogodba).
RTV se v tem trenutku obnaša popolnoma racionalno. Če še nima vsebin za MUX A (in kot kaže, ga po sedanjem zakonu skoraj ne more imeti), potem je bolje, da trži proste kapacitete in s tem odplačuje kredite, ter pripravlja osnovo za naslednji MUX.
Re: Norkring
18.12.2010 10:12
Ma sej na koncu pa vse slabo poberemo mi gledalci ko gledamo prazen mux.
Re: Norkring
18.12.2010 10:24
Quote:
Glede Norkringa, pa mislim, da kot prvo niso dovolj preučili trg, zamudili vlak z več kot enoletno zakasnitvijo in postavili nemogoče pogoje za oddajanje v MUX B (desetletna pogodba).
Ne kriva je politika, ki se vmešava v podjetja.

Glede RTV-ja je ista zgodba kot glede Mobitela in Telekoma Slovenija, ki namenoma izpodrinjajo nedržavna podjetja in ustvarjajo monopol. Potem so tukaj inštitucije, ki državnim firmam kršitve konkurence podpirajo. Telenor (Norkring) je hotel v prejšnjem desetletju priti na slovenski trg mobilne telefonije, pa si je premislil zaradi poveličevanja državnega Mobitela.

Tukaj ni kriv Norkring, temveč država, ki se je premislila ter spremenila Mux A. V razpisni dokumentaciji za Mux B je bilo posebej navedeno da je Mux B namenjen le komercialnim programom. Dokumenti za Mux A pa so govorili, da bodo znotraj le programi nacionalne televizije in brez možnosti da bi bili notri komercialni programi. In potem je država prejšnje leto to spremenila v škodo Norkringa.

Sedanji ali zavrnjen zakon na referendumu je slab in oba onemogočata da bi se RTV razdelil na dva dela. Sedanji zakon s malo popravki bi bil čisto ok.



Sporočilo spremenjeno 1-krat. Zadnja sprememba 18.12.2010 10:26, DreamDesign.
Re: Norkring
18.12.2010 10:38
Norkring je priletel na slovenski trg, kot svojčas Wega. Veliko besed, malo dejanj in izgovori nad monopoli. Istočasno operaterji kot so Simobil, Tušmobil, Debitel, ..... uspešno delujejo na slovenskem trgu. In to kljub monopolu (kot praviš ti).
Sicer pa dokler Norkring koristi infrastrukturo RTV-ja (ex družbeno lastnino, sedaj državno), po ceni, ki ga določa država, potem ne moreš govoriti o monopolu. Še več, upam se trditi, da so postavljene cene krepko prenizke in ne bodo pokrivali niti osnovnega vzdrževanja, kaj šele kaj več. Ugani kdo bo potem pokrival razliko.... ti pa jaz in vsi ostali plačniki RTV naročnine in ostali davkoplačevalci.
Norkring je lahko kar tiho, ali pa si postavi svojo infrastrukturo za svoj denar.......
Re: Norkring
18.12.2010 10:51
Bolj se spoznam na mobilno telefonijo kot na dvb-t in vem da še vedno državne inštitucije podpirajo Mobitel. To je od tega da Mobitel nedovoljeno preveč zaračuna Tušmobilu in T-2 za nacionalno gostovanje, nedovoljeno lansira pakete kot so Itak Džabest. To so zgodbe, ki so trenutno na UVK-ju ter na sodiščih. Pri Vegi je bilo isto. Po zaslugi APEK-a in njihove cene o zaključevanju klicev (sprejeta ideja Mobitela) je Vega propadla. Prav tako je država (Gregor Golobič) prepričal da Mobitel ne sme dati nacionalno gostovanje Si.mobilu leta 1999.

Glede cen RTV-ja bi rekel tako. Zakaj potem Pro Plusu in ostalim ponuja nižje cene gostovanja na Mux A kot Norkring. APEK je določil da RTV zaračuna na Mux A programom 45.000 EUR/mesec, Norkring na Mux B pa največ 30.000 EUR/mesec.

Zakaj torej Pro Plusu in ostalim RTV zaračuna pod 25.000 EUR/mesec? To izgubo RTV-ja bomo plačali seveda davkoplačevalci. Glede lastne infrastrukture pa RTV pri tem ni imel nič, zgradili so država in davkoplačevalci (RTV kot podjetje ni imelo nič zraven). Tako da te oddajniki so javno dobro, kot pa lastnina RTV-ja. RTV je samo upravljavec teh oddajnikov in ne lastnik (lastniki oddajnikov smo mi)



Sporočilo spremenjeno 1-krat. Zadnja sprememba 18.12.2010 10:52, DreamDesign.
Re: Norkring
18.12.2010 12:15
To zadnjo trditev o cenah moraš šele dokazati......, ker so ceniki popolnoma jasni in javno objavljeni. Zadnja revizija na RTV pa ni pokazala nobenih nepravilnosti. Tako, da je to zgolj "tra la la" konkurence da opraviči svojo zavoženo delovanje.

In četudi bi RTV dal v najem proste kapacitete za 1?, to ne bi davkoplačevalce stalo nič. Stroški so namreč popolnoma enaki z oddajanjem praznega ali polnega MUXa. Torej bi imel RTV vsaj 1? več dohodka. Tako pa se obnaša dober gospodar. Če bi vse institucije države tako počele, ne bi bili tam kjer smo ......

Dodatni bonus je, da so tudi gledalci zadovoljni, ker je pokrivanje RTVja večje (Ne glede na to, da se Norkring hvali, kako z majhnim številom oddajnikov pokriva isto).

Dokler bo Norkring vztrajal na 10 letnih pogodbah, ne bo pridobil niti enega programa več. Edino Tv3 jim je nasedel, pa še to se verjetno vsak dan tolčejo po glavi .........
Re: Norkring
18.12.2010 14:05
še najbolje bi blo da dajo tista 2 programa v mux a,muxb pa bi bil plačljiv in bi dali not ngc,discovery... pač bol gledlive programe in bi tudi tisti ki nimamo možnost spremljat teh programov jih lahko gledali prek dvb t ja in tudi marsikdo bi odjavil ip tv al pa kabelsko.,
Re: Norkring
18.12.2010 15:06
Pa misliš, da bi to bilo ceneje kot na IPTV?
Re: Norkring
18.12.2010 15:20
nevem mogoče,.bi pa veliko gospodinstev ki nimajo možnost iptv ja izbralo to možnost.,
Re: Norkring
18.12.2010 15:22
sploh pa če bi bil dober programski paket v mux-u
Re: Norkring
18.12.2010 15:27
tudi sam bi takoj odjavil iptv če bi se ponudila ta možnost kaj mi če nevem kok 100 programov.,če pa je od tega gledljivih kakih 10
Re: Norkring
18.12.2010 17:30
Plačal pa bi isto za 10 dobrih programov, kolikor plačuješ za 100-200 programov in od tega "gledljivih" morda 20.....
Saj imaš daljinc da izbereš samo tisto kar je gledljivo, pa še listo programov lahko urediš po svojih potrebah.
Poleg tega računaj, da bi izbor plačljivih programov bil tak, da zajame čimvečji krog gledalcev. To pomeni, da bi npr od 10 programov morda bili tebi všeč 3 (plačal pa bi vseh 10).

Seveda bi to bila dobra ponudba za tiste, ki nimajo druge možnosti. Se pa bojim, da se račun ne izide. Po uradnih podatkih je 1/3 gospodinjstev odvisna od zemeljske TV (verjetno še manj). Število naročnikov se najbrž niti približalo ne bi 10%.

Morda se motim, ampak glede na veliko razširjenost IPTV in KTV, ter prisotnost Total TV v Sloveniji, ne vidim veliko možnosti za uspeh DVB-T pay TV
Re: Norkring
19.12.2010 11:39
Norkring ni ponudil ničesar. Ne moreš zakupiti frekvenc, brez da bi potem oddajal lastno produkcijo.
Imam občutek, da so namenoma izbrali njega...

Saj konec koncev tudi ta slovenska lažniva eldeesarska televizija oz. njen MUX-A nista nič posebnega.

Hrvatje imajo kvalitetnejši program, tako javne televizije, kot zasebne. Zato pa tudi vsi, ki živimo le nekaj 10 km stran od meje raje obračamo antene v smeri Hrvaške, tako vsaj izvemo, kaj se v Sloveniji v resnici dogaja, pa še kakšen pameten film ali športni dogodek si lahko na hrvaških programih ogledamo.

Se pa v celoti strinjam z vsem, kar je povedal Christian Skottun oz. bivši direktor Norkringa. Očitno je človek ne samo strokovnjak s področja telekomunikacij, ampak tudi s področja "obveščevalnega dela", glede na to, da je bivši mornariški oficir. Verjetno mu ni bilo treba dvakrat pripotovati v Slovenijo, da mu je takoj postalo jasno, da v naši državi vlada korupcija, pravni nered in medijska cenzura ter da je naša država, kar se medijske svobode tiče, precej podobna kakšni afriški diktaturi, ne pa razviti evropski demokraciji.

Ko se bomo Slovenci rešili teh eldeesarjev in Slovenijo iz kresalostana oz. republike eldeesarskih gospodarskih kriminalcev spremenili v moderno demokratično državo, potem bodo tudi takšni intervjuji in debate odveč, ljudje bomo uživali v kvalitetni domači ter tuji produkciji, in to brez, da bi moral vložiti celo goro denarja v drago opremo oz. se preseliti nekam v bližino meje, da bi lahko lovili tuje kvalitetne programe.
Re: Norkring
19.12.2010 12:35
Ker imaš že toliko v ustih LDS, bi te zgolj opomnil, da je celotna zakonodaja glede digitalizacije sprejeta v mandatu prejšnje vlade. Prav tako zakon o RTVju. Poleg tega je tudi digitalizacijo začela prejšnja vlada, vključno z razpisi za MUXe. Ta vlada ni naredila popolnoma nobene spremembe in na konec koncev je tudi predlog novega zakona o RTVju zavrnjen. Zato, če že mečeš krivdo (če sploh je kakšna krivda!), potem jo meči na pravega. Sicer pa si za te politične "izlive ljubezni in sovraštva" popolnoma falil forum .....
Re: Norkring
19.12.2010 12:38
@sosed ,se v celoti podpišem pod prispevek smileys with beer



Sporočilo spremenjeno 1-krat. Zadnja sprememba 19.12.2010 12:39, nico.
Re: Norkring
19.12.2010 13:21
@homer, vse prav imaš in se popolnoma strinjam s tabo!

Še sreča, da je prejšnja vlada začela s procesom digitalizacije, ker drugače je še sedaj ne bi doživeli.

Glede tega, da trenutni režim ni naredil ničesar za napredek na področju javne rtv, svobode in pluralnosti medijev ter digitalizacije televizije, se tudi popolnoma strinjam s tabo.

Tudi to pravilno ugotavljaš, da so volilci, ki so se odločili voliti na referendumu, z veliko večino zavrnili slab eldeesarski zakon o rtv. Jaz sem sicer izbiro prepustil tistim, ki so šli voliti, ampak kot večina, tudi jaz ne verjamem več eldeesarskim floskulam o boljši in javni televiziji.

Kar pa se tiče "izlivov simpatij in antipatij" pa lahko rečem samo tole: Še sreča, da lovim hrvaške televizijske programe, da sem lahko že nekaj dni pred ostalo Slovenijo izvedel resnico, da je prijatelj ene kresjene eldeesarke na vplivnem položaju z blagoslovom slovenskih inpšekcijskih služb, nekaterih ministrstev in upravnega sodišča lahko posiljeval svoje pse, ki so ga nato raztrgali (pri nas so najprej vsi poročali o "tragediji", češ da so podivjani psi raztrgali svojega lastika).

Toliko o kvaliteti naša "javne televizije" in krivdi drugih (če sploh je lahko krivda drugih, glede na to, da so na oblasti eldeesarji?).

Da bi pa jaz zgrešil forum, se pa ravno ne strinjam s tabo, ker če bi ti prebral (saj verjetno si ga, le razumeti nočeš) gornji intervju z bivšim direktorjem Norkringa, bi ugotovil, da v bistvu jaz le povzemam njegove besede, le malo manj diplomatksi sem od njega.
Re: Norkring
19.12.2010 13:43
TEŽAVE NA ODDAJNIKU TOLMIN

Ljubljana, 18. decembra 2010 - Oddajnik Tolmin deluje s prekinitvami zaradi težav na oddajniškem sistemu. Naši tehniki se trudijo odpraviti napako v najkrajšem možnem času.
Hvala za razumevanje.
Re: Norkring
19.12.2010 15:18
@sosed
Jaz ti samo pravim, da LDS z vsem skupaj nima nič, tvoje politične preference pa me prav nič ne zanimajo. Še manj pa tvoje mnenje o Kresalovi, ki pa sploh nima nobene zveze z DVB-T. Zato že omenjanje tistih, ki po nobeni logiki nimajo zveze z DVB-T lahko razumem le kot politično provociranje na forumu, kjer naj bi se pogovarjali o čisto drugih zadevah ..... S tem zaključujem in se na to temo ne oglašam več.
Re: Norkring
19.12.2010 15:24
@sosed
prosim če se omejiš na vsebino in pustiš politiku pri miru.
Na tem forumu so celo mene prisilili, da argumentiram in ne blebetam.

S temi zadevami seveda nobena politika nima prav nič.
Re: Norkring
19.12.2010 16:11
@urednik1 - glede na to, da v tvojem odgovoru pogrešam vsebino, naj te opomnim, da je govor o vsebini intervjuja bivšega direktorja Norkringa in s tem v zvezi je smisel foruma, da se opredeliš oz. komentiraš, razmišljam, če nisi ti tisti, ki blebetaš?

@homer - Predlagam, da si še enkrat prebereš intervju z bivšim direktorjem Norkringa, moj prvi post, moj drugi post in nato razmisliš, o čem sploh ti pišeš. Predlagam, da bereš zelo počasi. Glede na to, da opažam, da ne razumeš najbolj stvari, ki so že ljudem v tujini kristalno jasne, ti bom povzel intervju in moje mnenje o tem, kaj je bivši direktor Norkringa odgovarjal novinarju, in sicer: Kolikor razumem tega bivšega direktorja, ima občutek, da je imel posla z banano republiko v kateri se dogajajo neke čudne eldeesarije (beri: svinjarije) in da drugje v razvitem svetu ni tako... Jaz v prvem postu pritrjujem njegovim navedbam, v drugem postu pa tvojim cool smiley Ker že tako rad zagovarjaš nekatere sumljive politične stranke, ti predlagam, da se vanje raje včlaniš in pustiš ostalim, da komentiramo vsebino objavljenih forumov.
Te moram sedaj še enkrat opomniti, da si vse skupaj še enkrat počasi preberi (zelo počasi), od začetka do konca, da ti bo jasno, kakšne neumnosti pišeš in da mi ne bo treba še enkrat brati nekih političnih manifestov in predvolilnih kampanj nekih kvazi levih strank, ki nobenega ne zanimajo.
Re: Norkring
19.12.2010 16:41
Quote:
sosed
Norkring ni ponudil ničesar. Ne moreš zakupiti frekvenc, brez da bi potem oddajal lastno produkcijo.
Pa točno tak je bil pogoj na razpisu: kandidat za operaterja NI izdajatelj programov. Zato drugače ni moglo biti.

Quote:
sosed
Hrvatje imajo kvalitetnejši program, tako javne televizije, kot zasebne. Zato pa tudi vsi, ki živimo le nekaj 10 km stran od meje raje obračamo antene v smeri Hrvaške, tako vsaj izvemo, kaj se v Sloveniji v resnici dogaja, pa še kakšen pameten film ali športni dogodek si lahko na hrvaških programih ogledamo.
Se močno ne strinjam. Tudi jaz imam možnost spremljati oba hrvaška muxa in nista prav nič posebnega. Skorajda isto sranje kot pri nas.



Sporočilo spremenjeno 1-krat. Zadnja sprememba 19.12.2010 16:43, Kosinus.
Re: Norkring
19.12.2010 16:58
Kosinus Napisano:
-------------------------------------------------------
> Pa točno tak je bil pogoj na razpisu: kandidat za
> operaterja NI izdajatelj programov. Zato drugače
> ni moglo biti.

No vidiš, še toliko bolj čudno vse skupaj pri slovenskem razpisu za mux-b winking smiley.


> Se močno ne strinjam. Tudi jaz imam možnost
> spremljati oba hrvaška muxa in nista prav nič
> posebnega. Skorajda isto sranje kot pri nas.

Deloma se strinjam s tvojo ugotovitvijo. Pri nas je res eno sranje, vendar pa ne moreš biti resen s trditvijo, da en naš mux večje sranje kot dva Hrvaška muxasmileys with beer

Sedaj pa resno: Če bi hrvaška produkcija bila res tako slaba, kot se eni trudite to prikazati, potem ne bi vsi kupovali antene in jih usmerjali na hrvaško. Mislim, da ti debate na našem forumu o načinih in možnostih sprejemanja hrvaških programov in frustracije nekaterih s tem v zvezi, povedo ravno nasprotno od tega, kar se ti trudiš prikazati. Tudi tvoje izjave si nasprotujejo, ker če bi hrvaški muxi bili tako slabi, potem jih ti ne bi gledal. Naj te pa opomnim, da te hrvaški nič ne stanejo in od njih ti ni potrebno tudi nič pričakovati, dočim naš mux-a plačuješ, pod predpostavko, da si ti plačnik položnic in ne tvoja mami.
Re: Norkring
19.12.2010 17:06
sosed Napisano:
-------------------------------------------------------
> @urednik1 - glede na to, da v tvojem odgovoru
> pogrešam vsebino, naj te opomnim, da je govor o
> vsebini intervjuja bivšega direktorja Norkringa
> in s tem v zvezi je smisel foruma, da se
> opredeliš oz. komentiraš, razmišljam, če nisi
> ti tisti, ki blebetaš?
>
>
Definicija blebetanja je neargumentirano govorjenje.
Intevjujanec je prav to v svojem odgovoru storil, ti pa samo še razpihuješ, da bi ja ustvaril bojišče na spletu. Do zdaj je bil tukaj mir in upam da bo tudi v prihodnje. Potrudil se bom, da bom vsakogar pri tovrstnem naprezanju ravno toliko oviral, da se mu ne bo več ljubilo winking smiley
Re: Norkring
19.12.2010 17:44
V čigavem imenu pa ti govoriš, da je direktor Norkringa v intervjuju blebetal? A je to uradno stališče APEK-a?
Re: Norkring
19.12.2010 18:43
1. Naj te nikar ne zanima v čigavem imenu govorim in če si na novo sem prišel se vsaj malce obnašaj po navadah in temah, ki so temu forumu primerni.
2. Potem povej dejstva, ki jih je navedel. Govoril je zelo splošno, povedal pa v zvezi spolitiko ni nič. Vsaj nič argumentiranega. Ti si omembo politike razpihnil in ji nadel tipično strankarsko noto. Pojdi to počet na politične ali novinarske portale in ne semkaj.
Da je torej nekaj pomembno za državo si lahko misli tudi nekdo, ki je pravkar podrl grm, ki je stal pred njegovo bajto. Pač subjektivna, neargumentirana ocena ...
Re: Norkring
19.12.2010 19:45
1. Me veseli, da ti je žal za vsako besedo, ki si jo napisal glede blebetanja bivšega direktorja Norkringa v Sloveniji. Tako fant, pamet v glavowinking smiley
2. Glede na to, da imaš zgoraj objavljen celotni intervju, ti pa predlagam, da drugič hitreje razmišljaš kot pišeš.
Re: Norkring
19.12.2010 20:09
Ni mi žal, ker stojim za svojimi besedami. Tebi so še zmeraj dejstva tuja stvar.
Upam, da si se izpovedal in da ti je zdaj bolje grinning smiley
Re: Norkring
20.12.2010 09:24
Quote:
Kosinus Napisano:
-------------------------------------------------------
> Norkring ni ponudil ničesar. Ne moreš zakupiti
> frekvenc, brez da bi potem oddajal lastno
> produkcijo.
> Pa točno tak je bil pogoj na razpisu: kandidat za
> operaterja NI izdajatelj programov. Zato drugače
> ni moglo biti.

Ampak če Norkring propade pa imajo za nakup najprej pravico tv hiše, ki oddajajo v tistem multipleksu.

V enem zakonu sem to prebral pred mesecem. Zdi se mi da v zakonu o radifuziji...



Sporočilo spremenjeno 1-krat. Zadnja sprememba 20.12.2010 09:28, DreamDesign.
Re: Norkring
20.12.2010 14:31
Res? Kar citiraj.

Quote:
sosed
Tudi tvoje izjave si nasprotujejo, ker če bi hrvaški muxi bili tako slabi, potem jih ti ne bi gledal.
Saj jih praktično ne gledam, redno pa pregledujem spored, če je kaj zame in vedno znova ugotavljam, da ni. F1 na HRT2, pol pa že zmanjka. Akcijad z Van Dammeom in Stevenom Seagalom na NoviTV že ne mislim gledati, prav tako ne jajc iz 80-ih na RTL in milijona limonad na obeh.
Žal lahko v tem forumu objavljajo le registrirani uporabniki.

Klikni tukaj za prijavo

 


AKOS  DVB-T Portal RTV Slovenija  Projekt DVB DigiTAG EICTA

Copyright © 2008-2014, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, vse pravice pridržane
DVB je registrirana blagovna znamka projekta DVB
Pravno obvestilo